Dobra organizacija in priprava na mobilnost posamezniku sta pogoj za visokokakovostno mobilnost in za doseganje želenih učinkov, ki naj bi jih učna mobilnost prinašala. Kako lahko organizacija identificira svoje prednosti ali slabosti pri organizaciji učne mobilnosti ter kako naj oblikuje nadaljnje korake v smeri izboljšate lastnega sistema? Na delavnici bi želeli identificirati možne načine in metode sistemov organiziranja kakovostne učne mobilnosti.

Učna mobilnost ima lahko želeni učinek le, če predstavlja del učnega procesa. Zakaj kakovost te mobilnosti kljub dobri organizacijski podpori postaja vprašljiva? Kako lahko zagotovimo, da je učna mobilnost dejansko dodana vrednost učnega procesa, razvoja ključnih kompetenc ter posledično tudi zaposlitvenega potenciala?

Čeprav je tudi sama družba, v kateri živimo, vedno bolj pisana in mednarodna tudi v lokalnem okolju, je svet dela tisti, kjer je mednarodno okolje dnevno veliko bolj prisotno. Ključ do uspeha po mnenju podjetnikov ni le v zmanjševanju razdalj, temveč predvsem v zmanjševanju medkulturnih razlik. Mednarodna učna mobilnost lahko predstavlja prvi korak k premoščanju teh razlik vendar moramo mlade ljudi pred odhodom v tujino na to ustrezno pripraviti. So mladi na te razlike dejansko pripravljeni in jih znajo pri iskanju kasnejše zaposlitve primerno predstaviti?